Nosilka projekta Mojca Doupona je v uvodu izpostavila, da je cilj tega evropskega projekta, ki se sklada tudi z nacionalnimi smernicami, izboljšati položaj vseh družbenih skupin in ustvariti enake možnosti v športu. Pogoj za sofinanciranje pa so merljivi kriteriji za sofinanciranje programov in model na državni ravni. V prvi vrsti je projekt namenjen ljudem z intelektualno oviranostjo, pa tudi drugim ranljivim skupinam.
V študiji, v kateri so sodelovale fakulteti za šport v Ljubljani in Budimpešti, univerza v Coimbri na Portugalskem ter društva specialne olimpijade iz Slovenije, Madžarske in Portugalske, so kot osnovne kriterije z različnimi vsebinami izpostavili trajnost, izvedbo projekta, mreženje, odnos do socialnega vključevanja, znanje in dobro upravljanje.
Vsi ti kriteriji v naslednji fazi, ki naj bi pripeljala do stabilnega sofinanciranja, potrebujejo dodatne vsebine, predvsem pa preizkus modela v praksi. Potrebo po vključevanju in sofinanciranju pa so podprli tudi koordinatorka projekta Doupona, direktor direktorata za šport Dejan Plastovski, vodja EU projektne pisarne na OKS Polona Samec in Boro Štrumbelj s Fakultete za šport, ki je že več kot dve desetletji vključen tudi v Paraolimpijski komite Slovenije.
Četverica omenjenih je bila tudi na odločujočih položajih na ministrstvih. Sama razprava je pokazala, da je delo za vključevanje ranljivih skupin sicer še zelo na začetku. "Nepomembnih tem v športu ni in naslavljati moramo tudi tematike, ki niso izključno vezane na doseganje uspehov ali pa na množičnost. Teh programov je malo in potreben bo razmislek, kako te zadeve vzpodbuditi," je širok pogled na model športa v državi podčrtal Plastovski.
Samec pa je opozorila na pravila države, ki so zelo stroga, zato je treba pri oblikovanju meril paziti, da obenem ne bodo predstavljala ovire za društva in zveze ter klube. V tem trenutku je glavna težava slabša organiziranost invalidskega športa, kjer pa tudi obstajajo svetle izjeme.
"Imeli smo dva uspešna pilotna projekta, ki pa sta ugasnila, ko smo se umaknili nosilci," je primer iz prakse predstavil Štrumbelj in dodal, da je bila to pomembna šola. "Naučili smo se, da je treba rešiti vprašanje, kako dobiti invalide, da bi vadili v društvih. Projekti so pokazali, da je družbena podpora široka. Problem pa je, kako dobiti športnike in ljudi, ki bi projekte vodili."
A ne gre le za projekte, ampak za cel spekter ovir. Že možnosti v različnih delih države se zelo razlikujejo, težave s pojavlja v zvezi z opolnomočenjem prostovoljcev in staršev, izobraževanjem strokovnih kadrov, infrastrukturo ... Da so težave na strani invalidskih organizacij velike, potrjuje tudi novica iz Maribora, kjer so občinska sredstva za tovrstne projekte ostala delno neizkoriščena.
"Invalidske organizacije bodo morale opraviti svoje delo in se organizirati. Potrebujemo inkluzijo, integracijo in posebne programe. Če ne bomo prišli do oseb s posebnimi potrebami, bomo ostali, kjer smo. Slovenija v svetu športa s svojimi dosežki močno izstopa, na področju invalidskega športa pa močno zaostajamo," je še dejal Štrumbelj. Kot eno možnih rešitev pa vidi petletni projekt Paraolimpijskega komiteja Slovenije, ki bo začel delovati v kratkem. Znotraj tega bo 12 ljudi ciljno iskali športnike invalide in jih skušal prepričati v redno vadbo in nastajanje programov.
